Kadar pomislite na želvo, so prve asociacije zagotovo počasna hoja ter dolgoživost, je tako? Tudi nam se porajata ta dva pojma, ki pa povsem držita. Namreč želve so plazilci in njihovo telo je sestavljeno iz koščenega in hrustančnega oklepa, ki jih ščiti pred plenilci in jim služi kot tako imenovana »varna hiša«. Na svetu poznamo številne vrste teh plazilcev, vendar je kot najstarejša želva na svetu, danes živeč Jonathan.
Spada med velikanske sejšelske želve in se je že dvakrat vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Star je namreč neverjetnih 191 let. Saj naj bi se po izračunih, izvalil davnega leta 1832.
Življenjska doba želve na kopnem
Povprečna doba želve je okoli 100 let. Ta se seveda razlikuje glede na to, v kakšnih razmerah živi, in če je v ujetništvu, kako se zanjo skrbi. Pri nas, torej v Sloveniji, so med najpogostejšimi vrstami:
- grške kornjače,
- ostrogaste želve ter
- leopardje želve.
Vseeno pa prevladuje grška kornjača ali Testudo hermanni. Delimo jo na več lokalitet oz. podvrst:
- zahodna: katera živi v delih sveta, kot so: Sardinija, srednja in južna Italija, Sicilija, Korzika, Španija in Francija.
- Vzhodna vrsta: ta je najpogostejša v ujetništvu in živi predvsem v Grčiji.
- Dalmatinska: se veliko pojavlja v naravi skupaj z vzhodno vrsto. Živi na Balkanu, predvsem vzdolž hrvaške obale (v Dalmaciji, Istri in ostalih otokih).
Kako prepoznate grško želvo?
Kot smo že omenili, je pri nas v ujetništvu predvsem vzhodna in dalmatinska lokaliteta oz. vrsta. Po videzu sta si zelo podobni, vendar se razlikujeta po svetlosti, saj je vzhodna svetlejša, bolj rumenkastih odtenkov, nima rumene ličnice in je nekoliko večja od dalmatinske. Medtem ko ima dalmatinska temnejši oklep ter rumeno ličnico.
Najstarejša želva na svetu in njene priljubljene dejavnosti
Jonathan, želvak, ki smo ga omenili zgoraj, je prijazna najstarejše živeča želva, ki živi na vulkanskem otoku Sveta Helena v južnem Atlantskem oceanu. Tam ni sam, saj mu družbo delajo ostale tri želve velikanke, po imenih David, Emma in Fred. Jonathan je žal že slep, vendar se kljub temu zelo rad druži in sprehaja s svojimi prijatelji po posestvu.
Najraje se pari in spi. Tudi je zelo rad, njegova najljubša hrana so kumarice, korenje in zelje. Pravi sladkosned je tale Jonathan. Prehranjuje se lahko sam, vendar ga kljub temu enkrat na teden nahranijo skrbniki, zato da mu zagotovijo dovolj kalorij. Vsi so prosti in imajo ogromno posest, po kateri se lahko prosto gibajo.
Specifikacije in življenjska doba želve
Na prostem seveda ti plazilci lahko doživijo manj ali več let, saj so velikokrat zaradi svojega počasnega premikanja, ogrožene. V ujetništvu je drugače, saj jim lahko zagotovimo varnost in odlične pogoje za mirno življenje.
Omenjene vrste zrastejo od 15 do 20 cm, samice pa tudi od 25 do 30 cm. Življenjska doba želve je lahko zelo dolga, tudi do 100 let, in da jo doživi, mora imeti odlične pogoje in biti med drugih tudi zdrava. Samčki se od samičk razlikujejo po tem, da so manjši, imajo daljši rep ter vdrt spodnji del oklepa.
Prehrana ter ureditev notranjega bivališča
Želve so rastlinojedci in se po večini hranijo s travniškim rastlinjem, kot so: regrat, detelja, trpotec in trava. Ponudimo jim lahko tudi liste od trte, jagode (sadeže in liste), kumarice, bučke in solato. Poslastica so tudi listi in cvetovi hibiskusa. Ponudite jim lahko tudi manjšo količino sadja, nikoli in nikakor pa ne paradižnika, saj jim hitro v želodcu zavre. V naravi pojedo polže in manjše kamne, zato jim lahko občasno dodate nastrgano sipino kost, zdrobljeno jajčno lupino ali prazne polžje hišice.
Mesa ne jedo, razen deževnikov in polžev.
Bivališče oz. terarij jim uredite primerno, glede na to, koliko živali bo znotraj njega. Primerna dolžina za terarij je 8 dolžin, kar pomeni, da število 8 pomnožite z velikostjo želve. Širina pa od 4 do 6 dolžin. Kot podlago vnesite zemljo, mivko (ki je lahko pomešana z zemljo), oblanci ali sekanci. Dobrodošle oz. priporočljive so korenine, ki lahko služijo dekoraciji ali skrivališču. Potrebujejo tudi hišico ter nujno posodico z vodo, ki jo menjujte vsaj enkrat na dan.
Podlaga naj bo dovolj visoka, da se lahko žival vanjo zakoplje.
Življenjska doba želve je zelo odvisna od okoliščin, hrane, plenilcev ter skrbi zanjo. Da bo vaš ljubljenček živel dolgo, ga skrbno hranite in mu zagotovite varno bivanje.
Pusti komentar
Se želiš pridružiti razpravi?Sodeluj!