Prispevki

Pomlad je pred vrati, z njo pa opravila na vrtu in dvorišču. Če imate zelenjavni vrt in veliko zelenice, je zabojnik za zbiranje organskih snovi, ki jih lahko kasneje uporabite kot gnojilo, pametna odločitev. Če se sprašujete, kako kompostirati, naj vam povemo, da ne gre za zahtevno opravilo. Poleg ustreznega prostora za zabojnik je pomembno, kako skrbite zanj oz. s čim ga polnite. So organski odpadki iz vrta in gospodinjstva, ki sodijo na kup, in so tudi organski odpadki, ki nikakor ne gredo tja. Kaj ne sodi na kompost, kako se lotiti opravila in kako pospešiti razkrajanje, pa preberite v nadaljevanju.

Pravi prostor je ključen za uspeh

Najprej potrebujete prostor, kamor boste postavili zaboj. Ker gre za kemični proces, morajo biti zagotovljeni tudi nekateri pogoji, kot je dovolj vlage in zraka. Najboljši prostor je nekje v senci, idealno med drevesi ali grmovjem. To ne samo, da pripomore k boljšim pogojem, izboljša tudi izgled. Poskrbite tudi, da bo voda lahko odtekala, njeno zastajanje namreč lahko vodi v sam potek.

Ko ste določili prostor za zabojnik, ga očistite trave in utrdite podlago z glinasto zemljo. Nekateri podlago tudi zabetonirajo, vendar če želite popolnoma naraven proces, raje izberite zemljo. Za lažje delo je praktično, če imate dva ločena prostora, kjer v enem zbirate odplake, v drugega pa jih prestavite jeseni, ko boste vsebino uporabili na vrtu.

Kako kompostirati?

Skozi leto na kupu zbirajte vse organske odpadke iz gospodinjstva in vrta. Poleg odpadkov v kuhinji in pokošene trave, ostankov vrtnin in zelenih delov plevelov sodijo med organske odpadke tudi naravna volna, dlaka domačih živali, pepel, oglje, saje, morske alge (če živite ob morju, seveda), jajčne lupine, ostanki kuhanja sokov, ostanki stiskanja grozdja in sadja. Na kup lahko date celo natrgan časopisni papir, manjše ostanke zdrobljenega drevja in grmovja po rezanju, suho listje in iglice, slamo in seno, šoto, ostanke substrata, zemljo balkonskih in hišnih rastlin, žagovino, lesne oblance, žitne luščine, ostanke koruznih storžev, bombažno ali laneno blago, kavno in čajno usedlino …

Ob zbiranju organskih odpadkov skozi leto pazimo, da kup ne gnije. To se pogosto zgodi, če nanj dajemo veliko mokrih stvari, kar lahko iz kupa iztisne zrak, masa pa začne gniti in neprijetno zaudarjati. Kadar dodate veliko mase, na primer pokošeno travo, ji primešajte še nekaj suhega, npr. časopisni papir ali steljo, občasno pa kup tudi prekopljite z vilami.

Kaj ne sodi na kompost?

Če ste se kdaj spraševali, kaj ne sodi na kompost, tole je seznam prepovedanih snovi:

  • koreninski pleveli (izjemoma lahko semenski, saj ob pravilnem razkrajanju seme izgubi kaljivost),
  • stvari, ki ne razpadejo (plastika, sijoč papir, kovina, barve),
  • živalske kosti in ostanki mesa (s katerimi lahko privabimo škodljivce),
  • pasjih in mačjih iztrebkov (ki lahko vsebujejo ostanke zajedavcev, ki prek preidejo vrnejo v naš prebavni sistem),
  • olupkov citrusov in banan (zaradi kemikalij, ki so na lupinah ter kislin, ki upočasnjujejo proces),
  • rezano cvetje iz cvetličarn,
  • ostankov zelišč (pelina, vratiča in žajblja)
  • orehovega lubja,
  • ostanke pokošene trave iz bližine prometno obremenjenih cest,
  • ostanke močno obolelih rastlin (lahko jih za več dni namočite in šele razpadle vržete na kup).

Kako pospešiti proces razkrajanja?

Ker gre za naravni postopek, lahko ta traja več mesecev. Navadno dozori v šestih mesecih po zlaganju, vendar ga je za najboljši učinek priporočljivo pustiti do nasled­nje jeseni. V kolikor želite pospešiti proces razkrajanja, lahko uporabite različne načine, do aktivatorjev, ki vsebujejo posebne aerobne bakterije za pospeševanje razgradnje organskih snovi, do biodinamičnih zeliščnih pripravkov. Proces pospeši tudi namočenje novega kupa z vodno raztopino zrelega kupa z dodatkom dušikovih gnojil. Ker so za razgradnjo zaslužni predvsem deževniki, jih lahko na kup zvabite s sladkimi živili, na primer sadjem.