Sonografski pregled mehkih tkiv

Kadar sumimo na določene spremembe v našem telesu oziroma če se soočamo z zdravstvenimi težavami, je eden prvih korakov pregled telesa z različnimi napravami in postavitev diagnoze. Zlasti pri mehkih tkivih je pomembno, da pravočasno opravimo natančne raziskave, ki bodo potrdile ali ovrgle določene sume. Tako bomo npr. za prsi opravili sonografijo oziroma ultrazvok dojk, neboleča preiskava, ki izjemno hitro pokaže stanje, ali pa ultrazvok ščitnice, ki je zelo občutljiv za odkrivanje vozličev oziroma lahko zazna tvorbe velikosti le nekaj milimetrov. Obe diagnostični metodi sta z uporabo visokofrekvenčnih zvočnih valov za ustvarjanje slik notranjih struktur telesa povsem neinvazivni in igrata ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju in spremljanju različnih patoloških stanj, kar prispeva k izboljšanju rezultatov zdravljenja in kakovosti življenja bolnikov.

Ultrazvok dojk in ultrazvok ščitnice – ključni orodji sodobne diagnostike

Obe metodi spadata med najpogostejše, saj se veliko ljudi sooča z različnimi boleznimi na predelu prsi in vratu. Ultrazvok ščitnice in vratu je smiseln za pregledovanje:

• žleze slinavke, kjer strokovnjak lahko pregleduje morebitno vnetje, kamne v izvodilih ali tumorje;
• bezgavk, kjer ravno tako lahko ugotavlja vnetja in maligna obolenja,
• in tiroidne žleze za oceno njene velikosti, zgradbe in prekrvavljenosti ter zaznavanje raznih tvorb in cist.

Več informacij o tem je na voljo na naslednji povezavi: https://ultralab.si/ultrazvok-pregledi/ultrazvok-vratu-in-scitnice

Ultrazvok dojk pa je nepogrešljiv pri ocenjevanju sprememb v tkivu prsi, ki jih lahko zaznamo bodisi s fizičnim pregledom bodisi z mamografijo. Je izjemno koristen pri razlikovanju med cistami (te so običajno benigne tvorbe s tekočino) in trdimi tvorbami, ki lahko zahtevajo nadaljnjo obravnavo.

Ultrazvok dojk, neboleča preiskava brez sevanja

Ultrazvok dojk je nadvse preprost postopek, ki ne povzroča bolečin, kakor jih pozna marsikatera ženska pri nekaterih drugih metodah. V tem primeru ležimo na hrbtu, medtem ko strokovnjak nanese gel na preiskovano območje, da omogoči boljši stik sonde s kožo. Nato sondo nežno premika po površini prsi, naprava pa medtem ustvarja slike tkiva v realnem času. Celoten postopek običajno traja od 15 do 30 minut. Njegove prednosti in omejitve so še naslednje:

• Ena izmed njegovih največjih prednosti je to, da ne uporablja ionizirajočega sevanja, zaradi česar je varen tudi za mlajše ženske in nosečnice.
• Prav tako je posebej učinkovit pri ženskah z gostim tkivom, kjer je mamografija manj zanesljiva.
• Vendar pa ultrazvok dojk ni vedno zmožen zaznati vseh vrst raka oziroma sprememb, še posebej npr. mikrokalcinacij, to so skupki kalcijevih soli, ki so bolje vidni na rentgenski sliki in so lahko zgodnji znak prsnega raka.

Dopolnilne metode so lahko še, na primer, dodatna rentgenska slikanja pod drugačnimi koti ali ciljno slikanje s kompresijo, duktografija, magnetna resonanca in drugo. Glede na navodila zdravnika torej opravimo morebitne dodatne raziskave, da bomo prejeli čim bolj točno sliko našega stanja.

Ultrazvok ščitnice za enostavno ter varno prepoznavanje in razločevanje anomalij

Ultrazvok ščitnice predstavlja eno prvih izbir, ko potrebujemo podrobnejšo presojo tega, kakšni so vozliči, ciste in druge nepravilnosti v tem predelu grla. Prav tako je uporaben pri:

• spremljanju bolnikov z že diagnosticiranimi boleznimi tega predela, kot so, denimo, Hashimotov tiroiditis ali Gravesova bolezen,
• ter pri spremljanju stanja po zdravljenju raka.

In tudi v tem primeru ne bomo občutili bolečin, saj je ultrazvok ščitnice v celoti neinvaziven. Pacient leži na hrbtu z glavo rahlo nagnjeno nazaj, kar omogoča lažji dostop do vratu. Sonografist nanese gel na sprednji del vratu, nato pa premika sondo, da pridobi posnetek ciljanega območja in okoliških tkiv. Postopek običajno traja približno 20 do 30 minut. Ker omogoča oceno strukture in pretoka krvi, pomaga pri razlikovanju med benignimi in malignimi vozlički. Kljub temu pa sam po sebi ne potrjuje z gotovostjo, ali je vozlič rakav. V takšnih primerih so potrebna dodatna testiranja, kot je npr.:

• biopsija
• ali analiza krvi, ki pokaže raven ščitničnih hormonov,
• in z nuklearno medicino, kjer se uporabljajo radioaktivni izotopi za oceno funkcionalnosti ščitničnega predela.
• in tiroidne žleze za oceno njene velikosti, zgradbe in prekrvavljenosti ter zaznavanje raznih tvorb in cist.

Primerjava in sinergija z drugimi metodami

Ultrazvok dojk in ultrazvok ščitnice se pogosto uporabljata v kombinaciji z drugimi diagnostičnimi metodami za pridobitev celovite slike o bolnikovem zdravstvenem stanju. Npr. mamografija je še vedno zlati standard za presejanje raka, vendar sonografija omogoča dodaten vpogled pri sumljivih najdbah. Napredek v tehnologiji, vključno z izboljšanjem ločljivosti posnetkov in uvedbo elastografije (najnovejše tehnike, ki ocenjuje elastičnost oziroma togost tkiva ter patološke procese), še dodatno povečuje diagnostično vrednost teh raziskav. Elastografija, recimo, predstavlja koristno dopolnitev, saj je znano, da so maligne tvorbe manj elastične in trše, in zato lahko pomaga pri razlikovanju med trdimi in mehkimi tvorbami.

Poleg tega raziskovalci preučujejo možnosti za uporabo umetne intelligence (UI) pri analizi slikovnega gradiva, kar bi lahko še dodatno izboljšalo natančnost in hitrost diagnoze. UI lahko pomaga pri samodejnem zaznavanju nepravilnosti, kar bi sonografistom in zdravnikom omogočilo bolj ciljno usmerjeno in učinkovito delo. S stalnim napredkom tehnologije in integracijo novih metod, kot je umetna inteligenca, tako lahko pričakujemo še boljše rezultate oziroma ugotovitve, kar bo prispevalo k izboljšanju zdravstvene oskrbe in zdravju nasploh.